PO NEOBIČAJNIH SKRITIH KOTIČKIH AJDOVSKEGA KONCA

Košnja trave s koso, jamarstvo, po vinskih kleteh in koralnem grebenu, obiranje češenj, ribolov, kolesarjenje in pristna kulinarika

 

Kdaj bomo tam?

 

maj - junij 2020

 

''Prišel bo sveti Vid, Češnje zorijo. Fantje po travnikih travco kosijo. O kresi se delo umesi pravi star pregovor. S košnjo se delo začne in se potem drži drugo drugega tja do velike maše. Delo je težko in vročina pritiska. Toda vsakega dela se drži nekaj prazničnega. Zato so vsa poletna opravila kljub trudu in znoju nekakšen praznik. Spremljalo jih je do nedavnega posebno veselje, obdajala jih je v izročilu ohranjena obrednost. Novi čas je to neusmiljeno presekal. Stroj je z enim mahom strl romantični okvir preteklosti''. 

Praznično leto Slovencev (Niko Kuret)

Navkljub vsemu pa vendarle lahko pokažemo, da tehnika in poezija, s pridihom ohranjanja obrednosti, gresta lepo skupaj. 

 

PROGRAM

 

Petek

 

Naš potep bomo pričeli z druženjem v vinskem hramu, kjer nas bojo postregli z vipavskimi avtohtonimi sortami vina in pristnim domačim prigrizkom. Ob prijetnem klepetu bomo deležni zanimivih zgodb domačinov iz življena v preteklosti in sedaj.

 

Nastanitev v počitniški hiši, ki se nahaja v lepi ajdovski vasici Velike Žablje (naslov Velike Žablje 43b, 5263 Dobravlje.

 

Vasica je idealna za športne in pohajkovalne aktivnosti, kot so kolesarjenje, ribolov, jamarske vragolije, plezanje, pohajanje po primorskih gričih, obiranje češenj in raznovrstna domača opravila (ličkanje, košnja trave,…) 

 

Zvečer bomo imeli družabni večer, na katerem bomo prisluhnili tudi zanimivim zgodbam domačinov

Nočitev

 

Sobota

 

Pričakalo nas bo malo drugačno jutro. Po lahkem domačem prigrizku se bomo preizkusili v košnji trave s koso

in gradnji kopic.

 

''Mi začnemo ob sedmi uri, ko je sicer še kar rosa, a včasih so rekli, da se trava najbolje kosi v močni rosi, tako da so mladi fantje vstajali ob dveh zjutraj. Če je bila mesečna noč, potem so ponoči kosili, ker je bilo lažje kot podnevi, saj ni bilo vroče. Kosa je seveda morala biti pripravljena že prejšnji dan in je morala biti dobro sklepana….'' domačin

 

Malico nam bodo na travnik prinesli v košari, tako kot nekoč. Po oddihu nas bo čakala pot do Trnovskega gozda, kamor se bomo v jamo Ledenico podali pod strokovnim vodstvom z izkušenimi jamarji.

 

Skupaj s predsednikom jamarske zveze Slovenije, gospodom Igorjem Benkom, bomo vstopili v jamo Ledenica, ki se nahaja na Dolu.

 

ZANIMIVOST: Funt ledu iz jame je bil nekoč vreden kot cela krava. V veliki ledeni jami je danes dva tisoč kubičnih metrov ledu, ki so ga nekoč vozili celo v Trst in daljni Egipt.

 

Popoldan bomo pri hiši v Velikih Žabljah kuhali ''izpod peke'', tako kot nekoč in okusili avtentično, lokalno pridelano hrano.

 

Nedelja

 

Obirali bomo češnje, sadež, ki je tako značilen za ta del Slovenije. Češnje, težko pričakovane in oboževane, prvi sadež v letu in zato posebej dragocen. Češnje so poleg grozdja že od nekdaj najbolj prepoznavna dobrota iz Vipavske doline, rajske dežele slastnih plodov. Prve češnje v dolini dozorijo že maja in veljajo za prve v tem delu Evrope. Rdeči, sočni in sladki sadeži vsako pomlad obogatijo lokalno kulinarično ponudbo. Od konca 19. stoletja pa vse do druge svetovne so bile češnje skorajda edino sadje, ki so ga kmetje pridelovali za trg. Vipavske češnje so prodajali v Ljubljano, Trst, Beljak in Celovec, pa tudi na Dunaj ter v mesta na češkem in bavarskem. Češenj takrat seveda niso gojili v nasadih, a so zaradi priljubljenosti tega zgodnjega sadja pridelovali zelo velike količine. Danes je češnjevih dreves v dolini bistveno manj, kultura saditve posameznih dreves na obronke vinogradov in travnikov pa se je ohranila vse do danes.

 

Popoldan bomo šli na ogled koralnega grebena. Niste prebrali narobe. JA, ČISTO ZARES, IMAMO KORALNI GREBEN, ki pa se ne nahaja v morju, ampak v ajdovskem gozdu. Greben je širši javnosti popolnoma neznan, zato bo to njegov ogled res nekaj posebnega.

 

Ljudsko življenje je bilo v prejšnjih časih bogato, bogatejše kot si ga predstavlja današnji svet. Čas je dosti tega spremenil, tudi zakril, ni pa izginilo iz zakladnice našega izročila. Nasprotno, mnogo tega ohranjamo pri življenju, ki nam ga bogati. Vse pa ostaja del narodne kulturne dediščine. V njej korenini sedanjost, iz nje raste prihodnost naše omike…

 

Koliko pa to stane?

Povprašajte za ceno. 

Kaj vam lahko obljubim?

Obljubljam vam, da boste po aktivnem, zanimivem in pestrem družabnim vikendom, teden začeli z mirno glavo in telesom, polnim sveže energije.

Kje lahko dobite več informacij?

Pišite mi na naslov mateja.hren@siol.net , ali me pokličite po telefonu, na številko: 031 379 926.

P.S.

Podjetje TORMA, Mateja Hren s.p. ni davčni zavezanec, zato so vse cene brez DDV-ja

- Vaša sopotnica Mateja

TORMA, organizacija dogodkov in trženje, Mateja Hren, s.p.                                   

Ledarska ulica 1, 1000 Ljubljana

E-mail: mateja.hren@siol.net                                  

Tel.:    +386 (0)31 379 926                                                                                                                        

 

*Vse fotografije na spletni strani so simbolične

                                                                                                               

  • Screenshot 2019-09-09 13.55.30
  • LinkedIn Social Icon
  • Facebook Social Icon
  • Instagram Social Icon

© 2019 by Weby